sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "govorjenih besedilih".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo govorjenih besedilih med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Za izračun sta pomembni pogostost napak v govorjenih besedilih (število besed na eno napako) in dolžina delovne dobre.
Vse obravnavane zveze, torej navedeni besedilni aktualizatorji, so pogoste predvsem v spontano tvorjenih govorjenih besedilih.
V zapisanih besedilih so to besede, prevzete iz hrvaščine in angleščine, v govorjenih besedilih pa neustrezne in pogovorne besede.
V spontano govorjenih besedilih je mogoče zaznati polno elipso povedka v spremnih stavkih.
V govorjenih besedilih sva se voditeljici pogosto poigravali s pomeni.
V govorjenih besedilih lahko zagotovo določimo le stavčno strukturo oz. poved.
V govorjenih besedilih je osebni zaimek jaz, ki sicer tako kot ostali zaimki prve osebe posredno poimenuje govorečega, precej pogosto uporabljan.
V analiziranih napovedih in prispevkih smo v govorjenih besedilih novinarjev in voditeljev zasledili le dva primera sklicevanja na lastno poročanje.
Ugotovila sem, da se značilnost primorskega narečja pri ženskih in moških govorcih zazna tako pri branih kot tudi pri prosto govorjenih besedilih.
Tehnika je uporabna tako pri organiziranih kot neorganiziranih govorjenih besedilih.
Strinjam se, da je intonacijska razlika lahko jasen razmejitveni kriterij, toda bolj zanesljiv je v govorjenih besedilih oz. njihovih zvočnih posnetkih.
Raba osebnih zaimkov v govorjenih besedilih omogoča večje poudarjanje samega vršilca dejanj kakor v pisnih besedilih.
Pri govorjenih besedilih večje število besed na napako pomeni boljšo jezikovno usposobljenost.
Pri govorjenih besedilih pa je pomembna komunikacijska situacija, v kateri nastajajo.
Prav zaradi ekspresivnosti lahko sklepamo, da se ti stavki še bistveno pogosteje pojavljajo v govorjenih besedilih.
Posledično ocenjujem, da slabo razume bistvene informacije v enostavnih govorjenih besedilih.
Po prepisanih govorjenih besedilih sem se lotila večkratnega prebiranja.
Na podlagi tega sklepam, da stežka razume bistvene informacije v enostavnih govorjenih besedilih.
Kodnega preklapljanja pa, kot je včasih moč zaznati v govorjenih besedilih, ne uvajajo diskurzivni označevalci ali vezniki.
Členka ne in no se v prosto govorjenih besedilih pojavita pri treh govorcih .